EU pripravlja novo strategijo širitve. Članstvo brez polnih pravic odločanja?

Pristopna pogajanja Ukrajine z Evropsko unijo povzročajo zadržanost pri številnih evropskih voditeljih. Strah pred nezaželeno konkurenco na lokalnih trgih ter pomisleki glede varnostnih tveganj sta le dva od razlogov, zaradi katerih nekatere države članice zavirajo širitveni proces.

Uradna Budimpešta trenutno preprečuje začetek pogajanj z Ukrajino, vendar tudi iz drugih prestolnic prihajajo določeni zadržki. Z namenom pospešitve širitvenega procesa ter odprave zastoja pa je EU po poročanju časnika Politico pripravila predlog spremembe pogojev članstva.

Osnovna ideja predloga je, da bi nove članice polne pravice odločanja pridobile šele po izvedbi institucionalnih reform EU, katerih namen je omejiti možnost veta posameznih držav. Takšen predlog bi morale soglasno potrditi vse članice Unije.

Iz hibernacije v akcijo zaradi ruske agresije

Po začetku ruske agresije na Ukrajino je EU preoblikovala svoje strateške prioritete, med katerimi je zdaj ena ključnih postala širitev. Kljub temu nekatere države članice še vedno opozarjajo pred prenagljenim sprejemom novih članic.

"Prihodnje članice bi se morale zavezati, da se začasno odpovedo pravici veta – vsaj dokler se ne izvedejo ključne institucionalne reforme, kot je uvedba odločanja s kvalificirano večino na večini političnih področij," je poudaril Anton Hofreiter, predsednik odbora za evropske zadeve nemškega Bundestaga. "Širitve ne smejo ovirati posamezne države članice z blokiranjem reform," je dodal.

Predlagana pobuda bi državam, ki so trenutno na poti v EU (med njimi so Ukrajina, Moldavija in Črna gora) omogočila, da že pred polnopravnim članstvom uživajo številne koristi povezovanja, vendar brez pravice veta.

Ta pravica je bila doslej eno ključnih orodij držav članic za preprečevanje politik, ki jim niso bile po volji. Voditelji EU pa že dlje časa poudarjajo, da je revizija temeljnih pogodb nujna, preden se Unija lahko ponovno razširi.

Vprašanje Zahodnega Balkana

"Iz pogovorov s predstavniki držav Zahodnega Balkana sem dobil jasne signale, da se nov pristop dojema kot konstruktiven in vzdržen," je dejal Hofreiter. Po njegovih besedah bi vztrajanje, da se širitve ne izvedejo, dokler EU ne reformira svojega delovanja, lahko pomenilo tvegano blokado procesa.

Nova pobuda Unije sovpada z naraščajočim nezadovoljstvom v državah kandidatkah iz vzhodne Evrope in Zahodnega Balkana, ki so izvedle obsežne notranje reforme, a se kljub temu več let po vložitvi prošnje niso bistveno približale članstvu. Črna gora je denimo pristopna pogajanja z EU začela že leta 2012, a se proces odtlej komaj premika.